Nunatsiavummiutut

Faan Wikipedia
Waksle tu: Nawigatjuun, Schük
Amrum.pngTekst üüb Öömrang


Nunatsiavummiutut

Snaaket uun

Kanada
Wedenskapelk
iindialang
Inuit spriaken

Nunatsiavummiutut of Nunatsiavummiut spriakwiis (inu. Inuttut, Inuttitut, Nunatsiavummiutut, Labradorimiutut ; ingelsk: Nunatsiavummiut dialect, Nunatsiavummiutut, Labradorimiutut, Labrador Inuttut, Labrador Inuttitut) as det Uastkanada inuit spriakwiis faan a stääden Naini (Nain), Hopedale, Maqûvik (Makkovik), Ukkusitsalik (Davis Inlet), Vaali (Goose Bay–Happy Valley), Nutâk (Nutak), Hebron†, Tikirarsuarusik (Rigolet) an Nunatsiavut (Labrador) uun Kanada.


Spriakwiisen[Bewerke | kweltekst bewerke]

  • Nuurd-Nunatsiavut (ingels Northern Labrador subdialect, Labrador Inuttut (sensu stricto)). Fulken: Kongithlushuamiut, Chuckbuckmiut, Nunenumiut, Avitumniut
  • Rigolet (ingels Rigolet subdialect, Rigolet Inuttut). : Aivitumiut, (?) Netcetumiut, (?) Puthlavamiut


Nunatsiavummiutut skraft[Bewerke | kweltekst bewerke]

 A E F G H I J K Κʻ L M N O P R S T U V W
â a e f g h i j k ĸ l m n o p r s t u v w
â = aa
e = ii
o = uu
ĸ = q

Ferglik mä Inuktitut an Nunatsiavummiutut spriakwiisen[Bewerke | kweltekst bewerke]

Ferglik mä Inuktitut an Nunatsiavummiutut spriakwiisen üüb Uastkanada inuit:

Inuktitut[1] Nunatsiavummiutut[2] nuurdfresk
(öömrang)
siksik ᓯᒃᓯᒃ sitsik Urocitellus parryii
qugjuk ᖃᒡᔪᒃ ĸutjuk letj swaan
aarluk ᐋᕐᓗᒃ âlluk Orcinus orca
amaruq ᐊᒪᕈᖅ amaguk wulew
isunngaq ᐃᓱᙵᖅ isungak Stercorarius pomarinus
kanguq ᑲᖑᖅ kangak snägus
tuktu ᑐᒃᑐ tuttuk rendiart
tiriganniaq ᑎᕆᒐᓐᓂᐊᖅ tigiganniak polaar-foos
umingmak ᐅᒥᖕᒪᒃ umimmak Ovibos moschatus

Sjiisk lianwurden[Bewerke | kweltekst bewerke]

Sjiisk lianwurden[2] brükt uun Nunatsiavummiutut ütj jü tidj faan a sjiisk misionaaren faan a Herrnhuter bredern (1760s).

  • ailvat (< sjii. elf) 'elwen'
  • ainsik (< sjii. eins) 'klook ian'
  • fiarâ (< sjii. vier) 'klook sjauer'
  • Fraitâg ( < sjii. Freitag) 'freidai'
  • kâttopalak (< sjii. Kartoffel) 'eerpel'
  • Metvog (< sjii. Mittwoch) 'wäärnsdai'
  • Montâg (< sjii. Montag) 'mundai'
  • naina (< sjii. neun) 'njüügen'
  • sâksit (< sjii. sechs) 'sääks'
  • senat (< sjii. zehn) 'tjiin'
  • sepat (< sjii. sieben) 'sööwen'
  • silipa (< sjii. Silber) 'salwer'; 'münt'
  • situnati (< sjii. Stunde) 'stünj'
  • Sontâg (< sjii. Sonntag) 'söndai'
  • Sunâpint (< sjii. Sonnabend) 'saninj'
  • suvai (< sjii. zwei) 'tau'
  • suvailva (< sjii. zwölf) 'twaalew'
  • tarai (< sjii. drei) 'trii'
  • taraitijik (< sjii. dreißig) '30 odd 30 rifle and ammunition'
  • Tenistâg (< sjii. Dienstag) 'teisdai'
  • Tonistâg (< sjii. Donnerstag) 'süürsdai'
  • viaga (< sjii. vier) 'sjauer'
  • vogik (< sjii. Woche) 'weg'

Futnuuten[Bewerke | kweltekst bewerke]

  1. Inuktitut Living Dictionary
  2. 2,0 2,1 http://www.labradorvirtualmuseum.ca/english-inuttut.htm