Nunatsiavummiutut
Erscheinungsbild
Tekst üüb Öömrang |
Nunatsiavummiutut | ||
---|---|---|
Snaaket uun |
Kanada | |
Wedenskapelk iindialang |
|
Nunatsiavummiutut of Nunatsiavummiut spriakwiis (inu. Inuttut, Inuttitut, Nunatsiavummiutut, Labradorimiutut ; ingelsk: Nunatsiavummiut dialect, Nunatsiavummiutut, Labradorimiutut, Labrador Inuttut, Labrador Inuttitut) as det Uastkanada inuit spriakwiis faan a stääden Naini (Nain), Hopedale, Maqûvik (Makkovik), Ukkusitsalik (Davis Inlet), Vaali (Goose Bay–Happy Valley), Nutâk (Nutak), Hebron†, Tikirarsuarusik (Rigolet) an Nunatsiavut (Labrador) uun Kanada.
Spriakwiisen
[Bewerke | Kweltekst bewerke]- Nuurd-Nunatsiavut (ingels Northern Labrador subdialect, Labrador Inuttut (sensu stricto)). Fulken: Kongithlushuamiut, Chuckbuckmiut, Nunenumiut, Avitumniut
- Rigolet (ingels Rigolet subdialect, Rigolet Inuttut). : Aivitumiut, (?) Netcetumiut, (?) Puthlavamiut
Nunatsiavummiutut skraft
[Bewerke | Kweltekst bewerke]Â | A | E | F | G | H | I | J | K | K | L | M | N | O | P | R | S | T | U | V | W |
â | a | e | f | g | h | i | j | k | ĸ | l | m | n | o | p | r | s | t | u | v | w |
- â = aa
- e = ii
- o = uu
- ĸ = q
Ferglik mä Inuktitut an Nunatsiavummiutut spriakwiisen
[Bewerke | Kweltekst bewerke]Ferglik mä Inuktitut an Nunatsiavummiutut spriakwiisen üüb Uastkanada inuit:
Inuktitut[1] | Nunatsiavummiutut[2] | nuurdfresk (öömrang) |
siksik ᓯᒃᓯᒃ | sitsik | Urocitellus parryii |
qugjuk ᖃᒡᔪᒃ | ĸutjuk | letj swaan |
aarluk ᐋᕐᓗᒃ | âlluk | Orcinus orca |
amaruq ᐊᒪᕈᖅ | amaguk | wulew |
isunngaq ᐃᓱᙵᖅ | isungak | Stercorarius pomarinus |
kanguq ᑲᖑᖅ | kangak | snägus |
tuktu ᑐᒃᑐ | tuttuk | rendiart |
tiriganniaq ᑎᕆᒐᓐᓂᐊᖅ | tigiganniak | polaar-foos |
umingmak ᐅᒥᖕᒪᒃ | umimmak | Ovibos moschatus |
Sjiisk lianwurden
[Bewerke | Kweltekst bewerke]Sjiisk lianwurden[2] brükt uun Nunatsiavummiutut ütj jü tidj faan a sjiisk misionaaren faan a Herrnhuter bredern (1760s).
- ailvat (< sjii. elf) 'elwen'
- ainsik (< sjii. eins) 'klook ian'
- fiarâ (< sjii. vier) 'klook sjauer'
- Fraitâg ( < sjii. Freitag) 'freidai'
- kâttopalak (< sjii. Kartoffel) 'eerpel'
- Metvog (< sjii. Mittwoch) 'wäärnsdai'
- Montâg (< sjii. Montag) 'mundai'
- naina (< sjii. neun) 'njüügen'
- sâksit (< sjii. sechs) 'sääks'
- senat (< sjii. zehn) 'tjiin'
- sepat (< sjii. sieben) 'sööwen'
- silipa (< sjii. Silber) 'salwer'; 'münt'
- situnati (< sjii. Stunde) 'stünj'
- Sontâg (< sjii. Sonntag) 'söndai'
- Sunâpint (< sjii. Sonnabend) 'saninj'
- suvai (< sjii. zwei) 'tau'
- suvailva (< sjii. zwölf) 'twaalew'
- tarai (< sjii. drei) 'trii'
- taraitijik (< sjii. dreißig) '30 odd 30 rifle and ammunition'
- Tenistâg (< sjii. Dienstag) 'teisdai'
- Tonistâg (< sjii. Donnerstag) 'süürsdai'
- viaga (< sjii. vier) 'sjauer'
- vogik (< sjii. Woche) 'weg'