Zum Inhalt springen

Usbekistaan

Faan Wikipedia
Wersion faan S1 maaget faan Murma174 (diskusion | Bidracher)
(ferskeel) ← Naistääler wersion: | Leetst wersion (ferskeel) | Naistjonger wersion → (ferskeel)
Tekst üüb Öömrang
Republiik Usbekistaan
Oʻzbekiston Respublikasi
Flagge Usbekistans
Flagge Usbekistans
Wappen Usbekistans
Wappen Usbekistans
Flag Woopen
Amtelk spriak Usbekisk,
dialwiis uk Karakalpakisk
Hoodstääd Taschkent
Stoot (skak) Republiik
Stoot baas President Shavkat Mirziyoyev
Regiarang baas Ministerpresident Abdulla Aripov
Grate 448.978 km²
Iinwenern 31.576.400 (1. Janewoore 2016)[1]
Iinwenern per km² 70 Iinw./km²
BIP
  • Totaal (nominaal)
  • Totaal (KKP)
  • BIP/Iinw. (nominal)
  • BIP/Iinw. (KKP)
2016[2]
  • $ 66,05 Milliarden (72.)
  • $ 205,68 Milliarden (63.)
  • $ 2.115 (136.)
  • $ 6.081 (128.)
HDI 0,701 (105.) (2016)[3]
Münt Soʻm (UZS)
Suwereniteet 1. September 1991
(faan't Sowjetunion)
Natsionaalhümne Serquyosh, hur oʻlkam,
elga baxt, najot]]

Tidjsoon UTC+5
Autokääntiaken UZ
TLD .uz
Tilefoonföörwool +998

Usbekistaan (usbekisk Oʻzbekiston; amtelk Republiik Usbekistaan, usbekisk Oʻzbekiston Respublikasi) as en banenstoot uun Madelaasien. Trinjam lei Kasachstan, Kirgistan, Tadjikistan, Afghanistan an Turkmenistan. Uun't waasten lei di Aral-Sia an di Sarykamysch-Sia. Di nööm komt faan't fulk faan a Usbeken uf, an hör nööm gongt üüb Usbek Khan turag.

Usbekistaan hää twaalew prowinsen (usbek. viloyat, pl. viloyatlar; iar (rüsk): oblast), ian autonoom republiik (usbek. respublika) an ian stäädprowins (shahar).

KarakalpakstanProwins XorazmProwins BuxoroToshkentProwins ToshkentProwins SamarqandProwins SurxondaryoProwins JizzaxProwins QashqadaryoProwins SirdaryoProwins NavoiyProwins NamanganProwins AndijonProwins Farg'onaKasachstanIraanAfghanistanKirgistanTadjikistanSchiinaTurkmenistan
Prowinsen faan Usbekistan
Prowins Hoodstääd Autokääntiaken
Stääd Toshkent (Toshkent shahri) (Stääd Taschkent) 01–09
Taschkent (Toshkent viloyati) (Prowins Taschkent) Toshkent (Taschkent) 10–19
Sirdaryo (Sirdaryo viloyati) (Prowins Syr-Darja) Guliston 20–24
Jizzax (Jizzax viloyati) (Prowins Dschizak) Jizzax 25–29
Samarqand (Samarqand viloyati) (Prowins Samarkand) Samarqand (Samarkand) 30–39
Fargʻona (Fargʻona viloyati) (Prowins Ferghana) Fargʻona (Ferghana) 40–49
Namangan (Namangan viloyati) (Prowins Namangan) Namangan 50–59
Andijon (Andijon viloyati) (Prowins Andischan) Andijon 60–69
Qashqadaryo (Qashqadaryo viloyati) (Prowins Kaschka-Darja) Qarshi (Qarshi) 70–74
Surxondaryo (Surxondaryo viloyati) (Prowins Surchan-Darja) Termiz (Termez) 75–79
Buxoro (Buxoro viloyati) (Prowins Buchara) Buxoro (Buchara) 80–84
Navoiy (Navoiy viloyati) (Prowins Nawoi) Navoiy 85–89
Xorazm (Xorazm viloyati) (Prowins Choresm) Urganch (Urgentsch) 90–94
Republiik Karakalpakistan (Qoraqalpogʻiston Respublikasi; Karakalpakisk Qaraqalpaqstan Respublikasi) (Republiik Karakalpakistan) Nukus (karak. Noʻkis) 95–99

At lun wiar faan 1924 tu 1991 üüs det Usbeeks SSR ian faan a republiiken uun't Sowjetunioon. Det wurd 1. September 1991 suwereen.

  1. Iinwenertaal di 1. Janewoore 2016 Stootelk komitee för statistik
  2. World Economic Outlook Database, April 2015 faan a Internatjunaal Müntfond (IWF/IMF)
  3. United Nations Development Programme (UNDP),